Transcendentalna meditacija

 

Vas zanima več?
Spremljajte novice
na Facebooku!


 

 



Transcendentalna meditacija in članka v časopisu Dnevnik

Aprila 2011 je časopis Dnevnik objavil dva celostranska in skrajno negativna članka o Transcendentalni meditaciji. Kaj je bil razlog, da je eden od osrednjih časopisov posvetil tako nesorazmerno ogromno pozornost Transcendentalni meditaciji, seveda vedo samo oni. Morda je bila to želja, da s senzacionalističnimi članki dvignejo padajočo naklado; morda je bil namen, da z drugimi temami ljudem preusmerijo pozornost od težav vlade, ki je bila ravno tiste dni (zaradi napovedanega izstopa ministra Golobiča) v hudi krizi. Morda je bil razlog kaj tretjega, kdo ve.

V roku dveh tednov sta se na naslovnici Dnevnika in na celi prestižni drugi strani pojavila dva celostranska članka o Transcendentalni meditaciji. Članka sta bila napisana tako skrajno negativno, da je to padlo v oči celo ljudem, ki nimajo nikakršne zveze s Transcendentalno meditacijo. Bralec bi od resnega časopisa namreč pričakoval, da nepristransko predstavi obe plati zgodbe, ne pa samo eno, negativno.

Ker je na dva celostranska članka obtožb težko odgovoriti na kratko, bom zato obdelal le najbolj pomembne obtožbe.


Transcendentalna meditacija v šolah

Povod za oba članka je bila želja vodstva OŠ Majde Vrhovnik, da učencem, staršem in učiteljem, ki bi jih to zanimalo, omogoči učenje Transcendentalne meditacije v šoli. Na javni predstavitvi tega programa v šoli pa je par staršev temu nasprotovalo. Menili so namreč, da meditacija ne sodi v šolo. To starši so potem sprožili obsežno pritožbeno akcijo na različne institucije, o čemer smo izvedeli šele iz člankov v Dnevniku.

Tu je potrebno poudariti, da gre pri tečaju Transcendentalne meditacije na šoli za popolnoma prostovoljen program (potrebno je soglasje tako otroka kot obeh staršev). To pomeni, da bi se Transcendentalne meditacije naučili le tisti otroci (starejši od 10 let), ki bi to res želeli. Po mojem pričakovanju naj bi se za tečaj odločilo verjetno kakšnih 10, morda največ 15 otrok (kar je običajna številka za izvenšolske dejavnosti), ter morda nekaj učiteljev. Šoli sem predlagal, da morebitne izboljšave teh učencev šola tudi ovrednoti z raziskavo.

Kljub temu, da bi šlo za izvenšolsko dejavnost, smo se z vodstvom šole dogovorili, da idejo najprej predstavijo svetu staršev. Tam je bil odziv staršev zelo pozitiven. Poleg tega sem tudi želel, da starši in učitelji iz prve roke slišijo za kaj gre, preden se odločijo za ta program. Zato sem organiziral predavanje dr. Ashley Deansa, ravnatelja izredno uspešne TM šole v ZDA. Stroške njegovega prihoda in bivanja je plačal ATMA center.

Z moje strani je bila torej igra ves čas z popolnoma odprtimi kartami, v iskanju popolnega soglasja šole, uradnih institucij in staršev. To je sicer običajen postopek povsod po svetu, kjer neka šola izrazi interes za uvedbo Transcendentalne meditacije. Torej, nobenega poskusa "infiltracije" v šole, kot to pravi članek.

Članek se je obregnil tudi ob menda previsoko ceno Transcendentalne meditacije. Šoli je bil celoleten program Transcendentalne meditacije ponujen za 400 EUR za enega starša in otroka skupaj, torej 200 na posameznika. V dopisu podravnateljici sem tudi jasno napisal, da gre pri uvedbi Transcendentalne meditacije v šolo za celoleten program.

Osebno sicer menim, da je ta znesek za celoleten tečaj povsem normalna cena, ki pri skupini 10 otrok pokrije ne kaj dosti več kot pa le moje stroške celoletne vožnje v Ljubljano.

Če pa bi tečaj Transcendentalne meditacije šoli ponudil za npr. 20 EUR ali pa celo brezplačno, bi verjetno bral očitke o tem, kako poskušamo Transcendentalno meditacijo brezplačno "infiltrirati" med otroke. Človek, ki ne mara Transcendentalne meditacije, bo v vsaki ceni videl ali "duhovno zaslužkarstvo", ali pa poskus "infiltriracije" Transcendentalne meditacije v šolstvo preko brezplačnega tečaja.


Je Transcendentalna meditacija res religija?

Osnovna tema obeh člankov je domnevna spornost uvedbe Transcendentalne meditacije med zainteresirane učitelje, učence in starše na osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani. Udarni naslov članka v Dnevniku je bil: "Transcendentalna meditacija: otrokom prijazni krožek ali zloraba 72. člena?"

Za nepoučene: 72. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prepoveduje opravljanje konfesionalne (verske) dejavnosti v šolah.

Rdeča nit članka je nedokazana trditev, da je Transcendentalna meditacija religija. Zato naj bi bila uvedba Transcendentalne meditacije v šole kršitev 72. člena. Toda, Transcendentalna meditacija niti v Sloveniji, niti kjerkoli drugje na svetu ni registrirana kot religija. Tudi če bi Transcendentalno meditacijo v Sloveniji želeli registrirati kot versko skupnost, to ne bi bilo možno, saj Transcendentalna meditacija sploh ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon predvideva in zahteva za registracijo verske skupnosti.

Npr., Transcendentalna meditacija nima ne pripadnikov, ne članov. Ko namreč končajo tečaj, so tečajniki povsem samostojni in na noben način niso vezani na lokalno ali mednarodno organizacijo. Po zaključenem tečaju nihče ne postane član nekakšnega društva, skupnosti ali organizacije. Vsakdo po svoji presoji povsem samostojno doma prakticira Transcendentalno meditacijo. Človek se na tečaju zgolj nauči metodo meditacije, s katero se vsak dan temeljito umiri ter na ta način razvija svojo osebnost, počutje in zdravje.

V ZDA so v zadnjih letih uvedli Transcendentalno meditacijo v številne javne šole (nekaj primerov si lahko ogledate tukaj). Ker so v ZDA izjemno strogi pri ločevanju verskih dejavnosti od šolstva, to nedvoumno kaže, da v ZDA Transcendentalna meditacija uradno ni pripoznana kot religija, saj sicer ne bi mogla biti prisotna v javnih šolah. Enako velja tudi za številne javne šole v drugih državah po svetu.

In še zadnji nedavni primer: avgusta 2011 je Ministrstvo za šolstvo Velike Britanije podelilo doslej privatni TM šoli status javne šole. To po zakonu ne bi bilo mogoče, če bi šola izvajala versko dejavnost.

Tečaji tehnike Transcendentalne meditacije se poučujejo povsem profesionalno, podobno kot to počnejo druge izobraževalne organizacije. Namen poučevanja ni misijonarska dejavnost, katere namen bi bil pridobivanje novih pripadnikov. Prav tako ni namen širjenje nekega verovanja. Gre za povsem sekularen izobraževalni tečaj osebnostnega razvoja z znanstveno raziskano metodo meditacije.

Zato ponujanje tehnike Transcendentalne meditacije šolam ni nič, kar bi bilo v nasprotju z zakonom. Transcendentalna meditacija je v Sloveniji registrirana kot izobraževalna dejavnost metode osebnostnega razvoja in nima nikakršne zveze z religiozno dejavnostjo, kar lahko potrdi vsakdo, ki se je tečaja Transcendentalne meditacije že udeležil. Tako kot ni sporno, da se na šolah poučujejo tečaji retorike, plavanja, podjetništva itd., tudi zakonsko ni sporno predstavljanje Transcendentalne meditacije na šolah. Sam tečaj Transcendentalne meditacije namreč ne poučuje nobene ideologije, religije, ali svetovnega nazora, temveč le praktično metodo umiritve, ki ima zelo obsežne dobrodejne učinke na vsa področja življenja.

Poleg tega v slovenskih šolah že vrsto let svoje programe poučujejo različne skupine, ki jih sociologija uvršča med "nova religijska gibanja". Še več, program organizacije Art of living indijskega guruja Šri Šri Ravi Šankarja je bil pri Ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije na spisku izbirnih vsebin za srednješolce, program Joge v vsakdanjem življenju indijskega guruja Swamija Mahešvaranande pa v "Katalogu programov obveznih izbirnih vsebin za srednješolce". (Da ne bo pomote, uvedbi teh programov v šole niti najmanj ne nasprotujem, temveč jih pozdravljam. Zakaj, si preberite na koncu tega sestavka).

Vsi ki poznajo današnje šolstvo vedo, kaj je razlog, da šole uvajajo takšne programe. Učenci in učitelji so iz leta v leto pod vedno večjim stresom. Raziskava SVIZ-a kaže, da 84% slovenskih učiteljev ocenjuje svoj poklic kot zelo stresen. Prav tako je med učenci vedno več problemov - od nemotiviranosti, pa vse do nasilja in drog.

Predstavitev Transcendentalne meditacije v šolah je bila torej povsem v skladu z že večletno obstoječo prakso slovenskega šolskega sistema, kjer v številnih slovenskih šolah že vrsto let povsem uradno potekajo ne-verski programi različnih "novoreligijskih" skupin (joga, meditacija… nekaj primerov si lahko ogledate tukaj). Predstavitev Transcendentalne meditacije v šolstvu torej ni bila nič revolucionarno novega, nikakršno senzacionalno odkritje primerno za dva celostranska naslovna članka v časopisu.

Znanstvene raziskave

Dobršen del prvega članka je namenjen diskreditaciji učinkovitosti Transcendentalne meditacije. Npr. posmehovanje "nad naivnostjo vodstva, ki "kupi" takšne neznanstvene abotnosti".

Vemo, da nekateri ljudje vržejo meditacijo v isti koš (za smeti) kot vedeževanje, astrologijo in bioenergijo. A če je okoli 350 znanstvenih raziskav o Transcendentalni meditaciji, ki so bile objavljene v uglednih znanstvenih revijah "neznanstvena abotnost", kaj je potem znanstveno?

V razdelku "Dobrodejni učinki TM in metodologija raziskav" članek nato omenja dve študiji, ki naj bi kazali na neučinkovitost Transcendentalne meditacije ter slabo kvaliteto TM raziskav.

Članek najprej navaja študijo iz leta 2007, ki je potekala pod okriljem ameriškega ministrstva za zdravje. Študija naj bi pokazala, da raziskave o meditaciji ne ustrezajo osnovnim metodološkim standardom ter da Transcendentalna meditacija nima bistvenega učinka na zdravje.

Članek seveda ne omeni, da je ravno ta vladna študija predstavljala resno kršitev osnovnih znanstvenih standardov. Uradni recenzenti, ki so pred objavo to študijo pregledali, so v njej našli tako resne napake, da so zahtevali, da študija ni objavljena, vse dokler napake niso odpravljene.

Vendar pa avtorji študije teh napak niso popravili in so navkljub negativnemu mnenju recenzentov objavili poročilo. Zato je skupina uradnih recenzentov skupaj z nekaj priznanimi raziskovalci po izidu te študije podala uradno izjavo za javnost. V njej so v naslovu zapisali, da je ta študija "Metodološko pomanjkljiva, nepopolna, in nepravilna".

Napake v tej študiji so tako očitne in obsežne, da je povsem neverjetno, kako je sploh lahko bila objavljena. Kakorkoli, to študijo verjetno lahko uvrstimo v kategorijo podobnih "uradnih" raziskav, ki nas poskušajo prepričati o škodljivosti vegetarijanstva, nekoristnosti raznih alternativnih oblik zdravljenja, nujnosti cepljenja proti novi gripi itd.

Kot drug primer neučinkovitosti Transcendentalne meditacije članek navaja študijo iz leta 2003 o učinkih Transcendentalne meditacije na kognitivne sposobnosti. Tudi ta študija ima zelo resne napake, kar si lahko preberete tukaj. Mimogrede, avtorja te študije sta sicer urednika revije, ki jo izdaja Britansko farmacevtsko združenje. Kakšen je interes farmacevtske industrije ter njen odnos do vsega, kar po naravni poti izboljšuje zdravje, pa je tako ali tako splošno znano.

Podrobno analizo obeh študij si lahko preberete tukaj.


Komisija za medicinsko etiko

V prvem članku tudi preberemo: "Skupina staršev je zbrala obsežno gradivo, ki je med drugim vsebovalo tudi podatke o možnih škodljivih učinkih vadbe TM in zavajanju javnosti glede koristnih učinkov ter ga poslala v presojo Komisiji RS za medicinsko etiko… Ta je v torek presodila, da TM nikakor ne sodi v šole. Uradni odgovor še pripravljajo…"

Predstavljajte si, da sodišču nekdo pošlje materiale, v katerem vas obtožuje zločina. Ne da bi vi sploh karkoli vedeli o procesu proti vam, vas sodišče obtoži za krivega. O obtožbi presenečeno preberete šele v časopisu, saj vam nihče prej ni povedal, da proti vam poteka proces, niti vas ni povabil, da predložite dokaze o svoji nedolžnosti.

Nenavadno je, da uradna instanca v Sloveniji lahko izreče mnenje o nečem zgolj na ozkem in pristranskem izboru mnenj oponentov, na da bi sploh poskušala pridobiti tudi mnenje obtožene strani. Ker gre za komisijo, ki je uradni organ Republike Slovenije, je taka komisija po zakonu dolžna upoštevati vsa dejstva, ne pa le mnenja nasprotne strani. Noben uradni organ ne bi smel izrekati mnenj tako hitro, nepretehtano in pristransko, ne da bi pred tem pridobil informacije tudi od tožene stranke. A v tem primeru komisija tega sploh ni storila.

Kakorkoli, takoj po objavi prvega članka smo vodstvu komisije poslali kratko elektronsko sporočilo, kasneje pa tudi obsežno tiskano gradivo. V tem gradivu so bile opisane znanstvene raziskave o Transcendentalni meditaciji, pojasnila, študije ter recenzije raziskav, ki so negativne do Transcendentalne meditacije. Komisijo smo opozorili na dejstvo, da obstaja vsega skupaj le nekaj metodološko spornih raziskav, ki naj bi kazale na negativne učinke vadbe tehnike Transcendentalne meditacije. Več o teh raziskavah si lahko preberete tukaj.

Po drugi strani je bilo v recenziranih revijah objavljenih skoraj 350 raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke Transcendentalne meditacije. Poleg teh obstaja še približno 300 pozitivnih raziskav o Transcendentalni meditaciji, objavljenih v nerecenziranih publikacijah. Vsega skupaj je bilo v zadnjih 40 letih o Transcendentalni meditaciji opravljenih preko 600 raziskav. Te raziskave so bile opravljene na preko 250 univerzah, raziskovalnih ustanovah ter institutih po vsem svetu. Številne raziskave so bile opravljene na najuglednejših svetovnih univerzah ter raziskovalnih institucijah ter objavljene v prestižnih znanstvenih revijah.

Menimo, da nobena resna znanstvena komisija ne more pri svoji odločitvi dati večjo težo nekaj metodološko spornim raziskavam napram okoli 350 recenziranim raziskavam.

To bi bil prvi in edini primer na svetu, da bi neka znanstvena komisija razglasila Transcendentalno meditacijo za škodljivo, nevarno in nepreverjeno.

Upajmo le, da bo naš poslani material komisija resno preučila. Če je v prvem članku pisalo, da bo komisija izdala negativno mnenje o Transcendentalni meditaciji, pa v drugem članku teden dni kasneje že piše: "Predsednik SAZU in predsednik komisije, prof. dr. Jože Trontelj je bil minuli petek bolj zadržan. Dokončnega odgovora, je dejal, še niso sprejeli."

Počakajmo torej na končno poročilo komisije. V Dnevniku namreč piše: " …da je Komisija podrobno preučila obsežno gradivo, ki ji ga je posredovala zastopnica staršev OŠ Majde Vrhovnik. …Obstaja namreč sum, da TM posega v svobodo posameznikovega odločanja. Komisija raziskuje trditve, da si organizacija, ki v Sloveniji in po svetu predstavlja in organizira tečaje TM, prizadeva za obvladovanje mišljenja posameznikov."

To so standardne in zelo popularne obtožbe iz repertoarja "protisektantskih" organizacij napram vsem "novodobnim" skupinam. A vsaka resna znanstvena komisija bi morala vedeti, da ta konstrukt nima nikakršne znanstvene podlage. Odličen pregled si lahko preberete v družboslovni reviji Teorija in praksa: "Pranje možganov in sekte: vzpon in padec neke teorije" ter "Sodobne teorije o sektantskem pranju možganov".

Kakorkoli, veseli me, da bo komisija preiskala te zares absurdne trditve. Ker na njih ni niti trohice kakršne koli resnice, bo komisija na koncu lahko odkrila le, da so takšne trditve paranoidne in povsem neutemeljene.

Pred nekaj leti je državna American University, Washington D.C., sestavila neodvisno znanstveno komisijo, ki je natančno preučila utemeljenost vseh negativnih informacij o Transcendentalni meditaciji, ki se pojavljajo na nekaterih spletnih straneh ter vseh raziskav, ki kažejo na morebitne škodljive učinke tehnike Transcendentalne meditacije. Po dolgotrajni in natančni analizi je komisija soglasno odločila, da je tehnika Transcendentalne meditacije varna in brez negativnih stranskih učinkov, ter dovolila uvedbo tehnike Transcendentalne meditacije med študente te univerze. Znanstvena raziskava, opravljena na teh študentih, je potem pokazala zelo pozitivne učinke vadbe Transcendentalne meditacije.


Obred in kralji

Članek v Dnevniku se obregne tudi ob ceremonijo na začetku učenja tehnike Transcendentalne meditacije ter ob "Maharadže, radže, guvernerje".

Pojdimo po vrsti in si najprej poglejmo pomen uvodne slovesnosti. Transcendentalna meditacija ni sprostitvena metoda, ki bi jo izumil nek zahodni psiholog, temveč je tradicionalna metoda meditacije. Zato se tudi nauči na tradicionalen način, ki pa ni religiozen. Kaj to pomeni?

Vse kulture obeležujejo pomembne dogodke z neko slovesnostjo. Take ceremonije so del vsake, tudi posvetne družbe in niso nujno religiozne (npr. slovesnost ob maturi, poroka, Hipokratova prisega itd.). Tradicionalna vzhodnjaška znanja imajo zato pogosto v procesu učenja določene elemente, ki so kulturne, ne pa religiozne narave: npr. pri karateju najdemo posebne obleke (kimono) ter klečeč priklon do tal učitelju na začetku treninga.

Tudi pri učenju Transcendentalne meditacije je nekaj podobnega: ko se nekdo prvič uči TM, na začetku učenja učitelj tehnike TM s kratko tradicionalno slovesnostjo izrazi spoštovanje tradiciji učiteljev, ki so to znanje prenašali iz roda v rod. To nikakor ni religiozni obred, poleg tega pa ga je tečajnik deležen samo enkrat, to je ob učenju tehnike Transcendentalne meditacije.

Kaj pa kralji, krone, Maharadže, radže, guvernerji? Vsi vemo, da posebne obleke in titule najdemo v vseh organizacijah in družbenih skupinah. Npr. pri nas v Sloveniji župan mesta nosi posebno masivno verižico okoli vratu. Sodniki nosijo posebna tradicionalna oblačila. Rektor univerze ter dekani imajo na slovesnosti posebne, ceremonialne obleke. Tudi pri karateju imajo pasove in nazive.

Mahariši je nekaj podobnega naredil tudi znotraj strukture TM organizacije. Nekaterim pozicijam je dal zahodna imena (vodja oddelka, direktor, guverner, minister itd.), za najvišjo pozicijo pa je izbral tradicionalno vedsko ime in opravo. Glavnim upraviteljem svoje organizacije je tako dal titulo "radža" (v prevodu pomeni "kralj, vodja, administrator"). Seveda bi jih lahko poimenoval tudi generalni direktor ali kaj podobnega, a se je pač odločil za tradicionalno vedsko poimenovanje. Ta naziv in oprava na nek način dodata dostojanstvo, ravno tako kot nazivi, ceremonija in tradicionalna oprava dekanov fakultet na podelitvi diplom in doktoratov ustvarijo drugačno vzdušje, kot pa če bi dekani sedeli zgolj v poslovnih oblekah.

In še nekaj, pri mednarodni TM organizaciji so "radže" v posebnih oblekah le ob slovesnih priložnostih, drugače pa so oblečeni povsem običajno.


FECRIS TER MILIVUDES

Za konec bi osvetlil še kaj sta organizaciji FECRIS ter MIVILUDES, ki sta omenjeni v člankih.

V obeh člankih lahko preberemo, da na številne nevarnosti Transcendentalne meditacije opozarja tudi FECRIS. To organizacijo članek predstavi kot "Evropsko federacijo centrov za raziskave in informacije o sektah, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope."

To seveda zveni zelo uradno. A v resnici je FECRIS nevladna organizacija, torej privatna, ne pa državna institucija. Nevladna organizacija je npr. društvo ali zavod, ki ga ustanovi skupina ljudi z določenim namenom. Nevladna organizacija na noben način ne izraža uradnega državnega stališča, temveč deluje samostojno in ločeno od države.

FECRIS je nevladna krovna organizacija, ki združuje organizacije iz različnih evropskih držav. Leta 1994 so jo v Parizu ustanovili posamezniki z namenom nadzora "sekt", ali bolje rečeno boja proti "alternativnim skupinam". Pridružene so nevladne organizacije iz evropskih držav.

Kot piše na spletni strani Coordination des Associations & Particuliers pour la Liberté de Conscience, je FECRIS pred leti zaprosil za članstvo pri Svetu Evrope in ga navkljub številnim dokumentiranim kršitvam človekovih pravic, na sporen način tudi dobil.

Iskanje po internetu namreč razkrije številne grobe kršitve te organizacije, za kar naj bili v preteklih letih njeni člani obsojeni v različnih evropskih državah: od kršitev človekovih pravic, ustvarjanja histerije in sovraštva napram manjšinskim skupinam, ter obsodb v 8 evropskih državah. Na tej spletni strani so dokumentirani številni primeri kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih člani FECRIS-a zagrešili v raznih evropskih državah.

Več o zelo spornih aktivnostih FECRIS-a lahko preberete tudi na strani mednarodne organizacije Religious Freedom Watch. Prav tako na internetu najdemo šokantne stvari o predsedniku te organizacije in njegovi križarski vojni proti manjšinskim duhovnim organizacijam (npr. na enem od spletišč o Sai Babi ter na številnih drugih spletnih straneh).

Med drugim lahko na internetu preberemo: "FECRIS je v preteklosti preko svojih članskih organizacij diskriminiral številne religiozne skupine. Ta diskriminacija je običajno narejena po istem vzorcu: najprej razširijo senzacionalistične, izkrivljene, ter pogosto lažne informacije o določeni skupini. Istočasno to skupino poniževalno okarakterizirajo kot "sekto" ali celo kot "destruktivno sekto". To potem objavijo nekateri mediji, ki iz tega naredijo senzacionalistično naslovno zgodbo."

Videti je, da je FECRIS enak vzorec uporabil tudi v Sloveniji. Tokrat se je lotil diskreditacije Transcendentalne meditacije, v prihodnje pa se bo verjetno lotil tudi kakšne druge skupine.

Kritiki na internetu trdijo, da FECRIS in druge podobne organizacije služijo boju večinske religije proti novim duhovnim gibanjem in idejam. Na spletni strani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) lahko npr. preberemo zelo kritično poročilo o delovanju takšnih "organizacij za nadzor sekt" v Avstriji.

V to kategorijo organizacij sodi tudi francoska vladna služba MIVILUDES (Medministrska misija za nadzor in boj zoper odklone sekt), ki je edinstvena v Evropi. Kot lahko preberemo v Dnevnikovem drugem članku, je MIVILUDES na pobudo FECRIS-a, konec aprila posvaril slovenske organe pred uvedbo Transcendentalne meditacije v šole.

O MIVILUDES-u prav tako na spletu najdemo številne podatke o kršitvah pravic manjšinskih organizacij. O manipulacijah predhodnice MIVILUDES-a si lahko preberete na spletni strani mednarodne organizacije Religious Freedom Watch. Na spletni strani WorldWide Religious News pa piše: "Kritike Miviludes so ostre, in ker je organizacija pričela s širitvijo svoje dejavnosti tudi na države zunaj Francije, so zato Miviludes napadle tuje vladne agencije, kot je npr. Komisija ZDA za mednarodno versko svobodo, ki je bila v preteklosti zelo skeptična o motivih Miviludesa."

Številne organizacije so mnenja, da je bil MIVILUDES ustanovljen za zaščito interesov dominantne religije v Franciji. Nedavno kritično mnenje o Milivudes si lahko preberete npr. tukaj: MIVILUDES: The most dangerous 'sect' in France, ter tukaj: MIVILUDES Publishes its 'Manual for Inquisitor's Use'.

O zelo nasilni politiki Francije napram "novodobnim" skupinam si lahko preberete odlična članka v znanstveni družboslovni reviji Teorija in Praksa: Obsedenost Francije s "sektantsko grožnjo" ter Teorije o "pranju možganov" v evropskih parlamentarnih in administrativnih poročilih o "kultih" in "sektah"

Oglejte si tudi šokanten video na YouTube o zlorabah MIVILUDES. Ob vsem tem se seveda razumnemu človeku takoj postane jasno, da je v našem primeru Transcendentalna meditacija bila žrtev napada nasilnih, funadamentalističnih organizacij (MIVILUDES ter FECRIS).

Iskanje po spletu razkrije tako številne obtožbe FECRIS-a ter MIVILUDES-a, da je to snov za poseben raziskovalni članek. Od resnega časopisa bi človek pričakoval, da razišče pravo ozadje tovrstnih organizacij, ne pa da jim slepo verjame. Kdaj in če sploh se bo kakšen raziskovalni novinar lotil te teme, pa je seveda vprašanje zase.


Zaključek

In še nekaj besed o pismu, ki ga po navedbah Dnevnika slovenskim institucijam poslal MIVILUDES. Pismo namreč svari pred "namero Mednarodne TM organizacije po urejanju vseh področij institucionalnega življenja."

In kaj je s tem narobe? Vedno bolj očitno je, da so vsa področja institucionalnega življenja v globoki krizi. Neučinkovito zdravstvo, stresno in neproduktivno šolstvo, zastrupljena pridelava hrane… Družba je v globoki krizi. In vedno bolj postaja jasno, da tudi Evropa in njene inštitucije ne delajo v dobro navadnega človeka, temveč predvsem v korist kapitala.

Če katerakoli (duhovna ali pa posvetna) organizacija meni, da ima rešitve za različna področja življenja, ima vso pravico, da svoje rešitve predstavlja in uveljavlja, vse dokler to počne v zakonsko določenih okvirih.

Če pa neka vladna institucija (MIVILUDES) meni, da so težave na vseh družbenih področjih koristne, saj prinašajo ogromne dobičke farmacevtski, orožarski ter religiozni industriji, bo seveda nasprotovala aplikaciji kakršnegakoli znanja, ki bi te probleme pomagalo odpraviti.

In za konec še zaključna misel: Zahodna družba je v globoki krizi. Če se Evropa želi izogniti dejstvu, da jo po desni strani prehitevajo nekoč nerazvite države (Kitajska, Indija, Brazilija…), bo morala temeljito spremeniti svojo zagledanost vase. Če bo hotela držati korak pred ostalim svetom, se bo Evropa morala rešiti ksenofobije, ki se izraža kot strah pred tradicionalnimi znanji drugih kultur.

Kitajska ali Indija nimata nobenih težav pri uporabi zahodnih znanj za svoj napredek. In če Evropa ne želi čez nekaj desetletij zaostati za Vzhodnimi deželami, bo slej ko prej morala iz povsem praktičnih razlogov sprejeti preizkušena znanja teručinkovite metode iz Vzhoda.


Imate vprašanje o TM , na katerega bi radi odgovor? Zastavite svoje vprašanje na

info@atma.si